Utrinek: Sodelovati in se povezovati

… se je glasil naziv strokovnega srečanja, ki smo se ga na povabilo ZPKZ Ig dne 28.11. 2012 udeležile članice društva Prestop.

Pobuda za srečanje je prišla s strani Generalnega urada RS za izvrševanje kazenskih sankcij v sodelovanju z zavodi za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) ter Prevzgojnim domom Radeče. Visokoleteč namen srečanja se ni izneveril našim pričakovanjem, ravno nasprotno – ponudila se nam je edinstvena priložnost vpogleda in razgleda nad razsežnosti sodelovanja med ZPKZ in zunanjimi inštitucijami, za katerega smo, priznamo, nekoliko zmotno predvidevale, da je bolj floskula kot dejanska realnost. Več kot očitno, kako tipično slovensko, poglavitni razlog za to našo zmotno domnevo tiči v tem, da smo zunanji sodelavci ZPKZ med seboj povezani nič bolj kot levo ter desno-sredinske stranke aktualnega političnega prizorišča pri nas. Pa temu vsekakor nebi smelo biti tako, in skrajni čas je, da se Slovenci povežemo in uskladimo interese v smeri takozvane sredinskosti, o kateri je sicer imenitno govoriti, z dejanji pa se temu cilju zaenkrat še ne znamo približati do te mere, da bi zagotovili učinkovit sistem družbenega so/delovanja.

Uvodni nagovor srečanja je pričela ga. Lucija Božikov, vodja oddelka za vzgojo na Generalnem uradu. Nadalje je besedo prevzel generalni direktor, g. Dušan Valentinčič, ki pa je srečanje, nekoliko neprikladno, zapustil še preden smo se udeleženci med seboj razgovorili do te mere, ko bi bilo dobro, da bi naš glas slišal nekdo, ki poseduje moč udejanjanja predlaganih idej in izboljšav na področju penalne obravnave zaprtih oseb. Kot ena bolj perečih tem s tega področja se je izkazala dominantna vloga zdravstvene službe v ZPKZ, ki ne najde skupnega jezika z ostalimi sodelavci, a kljub temu nanjo pade zajeten delež finančnih sredstev za obratovanje. Predsednik Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v Novem mestu, g. Toni Kočevar, je slikovito predstavil problematiko zasvojenosti med zaprtimi osebami. Izpostavil je uporabo psihoaktivnih snovi v luči doseganja instant zadovoljstva in občutka sreče, h kateremu zasvojene zaprte osebe stremijo še bolj zavzeto kot zasvojene osebe na prostosti, saj jim omejena svoboda v zavodih omejuje tudi možnosti, da bi do zadovoljstva prišli še na druge, človeku na prostosti lastne načine, kot so npr. uspeh na delovnem mestu, partnerskem razmerju, družinskem sistemu, ipd. Zasvojenost na tak način postane rešilna bilka tudi za tiste, ki do odvzema prostosti z njo niso imeli težav. Dodaten problem predstavlja prekomerna in v nekaterih primerih neracionalna distribucija medikamentov za zdravljenje odvisnosti v zdravstvenih ambulantah v zaporih, ki vse prepogosto zanemarja socialen vidik zasvojenosti in problem zasvojenosti posledično tudi enodimenzionalno obravnava, torej zgolj z vidika medicinske klasifikacije odvisnosti kot bolezni. Ne bo odveč, če na tem mestu opozorim še na problem preprodaje medikamentov v zaporu, in s tem sklenem svoje razmišljanje v smeri nujno potrebne reorganizacije sistema dela z zaprtimi osebami. Le širši, celosten, multidimenzionalen, meddisciplinaren konsenz o tem, kakšen je optimalen način sodelovanja z zaprtimi osebami je tisti, ki lahko prinese tudi optimalne rezultate našega dela. Da bi delo steklo v tej smeri, bi moral biti sistem tisti, ki bi zagotovil takšen način dela in skladno s tem tudi prerazporedil finančna sredstva na način, ki spoštuje prispevek vseh pristojnih strok in načinov dela z zaprtimi osebami. Vse do tedaj, ko se to ne realizira v praksi, pa bomo ostali na ravni hierarhije, ki poveličuje delo že uveljavljenih strok, vsem drugim pa odpira prostor sodelovanja zgolj v obliki prostovoljnih prispevkov in drobtinic, kot da, če povzamem besede g. Kočevarja, se da tudi od zraka živeti in preživeti.

Če nadaljujem z zunanjimi inštitucijami, ki so na srečanju poleg nas predstavile svoje sodelovanje z ZPKZ, naj omenim sledeče; društvo Projekt Človek, Društvo za nenasilno komunikacijo, društvo Vizija s projektom RES-ZA, Ljudska univerza Celje, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje s projektom Bridge, Razvojno izobraževalni center Novo mesto, projekt Kompetentni učitelj za izobraževanje oseb med prestajanjem kazni zapora in po, plesna delavnica Capoeira, Lutkovno gledališče Ljubljana, društvo Anbot Piran, podjetje PREIS, Fakulteta za varnostne vede Maribor in društvo Cirkokrog. Kot je razvidno, je paleta sodelovanja kar pestro obarvana, in vsebinsko zajema tako vzgojno-izobraževalne in zaposlitvene dejavnosti, kot psihosocialno oskrbo in ter tudi nekoliko bolj razvedrilen, športno-gibalen program. Po vsem videnem in slišanem na srečanju človek dobi občutek, da se vizija sodobnega resocializacijsko usmerjenega zaporskega sistema v določenem obsegu že uresničuje, a ključnega pomena je, kot je bilo izpostavljeno tudi na srečanju, da se nebi že prepričani prepričevali, temveč da bi nam uspelo v našo sredino povabiti čim večji krog zainteresirane javnosti in pristojnih organov, ki lahko sodelovanje zunanjih inštitucij z ZPKZ še bolj vzpodbudijo in ga v kazensko pravnem sistemu zakoreninijo kot temelj učinkovitega sodelovanja z zaprtimi osebami.

Maša Sternad, društvo Prestop

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s