Psihosocialno delo z osebami, ki prestajajo kazen zapora

Odgovor na vprašanje, zakaj sodelovati z osebami, ki prestajajo zaporno kazen, katero so si prislužili, nekateri bolj in drugi manj premišljeno, tvega, da bo požel plaz očitajočih pogledov in namršenih obrazov, pogosto ob strumni spremljavi neustavljivega toka misli, ki so prežete z negativizmom usmerjenim na kršilce kazensko pravnega sistema in zakonov, ki določajo, kaj je v naši državici pod Alpami sprejemljivo vedenje in kaj je tisto, kar zasluži strogo obsojanje in kaznivemu dejanju primerno sankcijo.

Taking no risk is simply too risky.

A tvegano je predvsem dejanje in delovanje, ki je nepremišljeno. Tako delovanje tvega, da se bo izjalovilo svojim ciljem, ki niso bilo vnaprej določeni, prav tako pa tako delovanje ni predvidelo možnih posledic svojega vpliva, tako kratko kot dolgoročnih. Izkušnje, pridobljene v zavodih za prestajanje kazni zapora po Sloveniji, nakazujejo na neizogibno dejstvo, ki ga potrjujejo tudi statistični podatki Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS, 2012), da je stopnja povratništva v Sloveniji relativno visoka – v letu 2011 je kazen nastopilo 510 povratnikov oz. 51,41 %. Paleta dejavnikov, ki vplivajo na pojav povratništva, je raznolika; visoka je korelacija med povratništvom in motnjami šolanja, socialno patološkimi pojavi v družinah, osebnostnimi lastnostmi (psihične in nevrotske motnje). Na povratništvo vplivajo tudi psihološki dejavniki (emocionalna nestabilnost, izključenost iz družbe, nizko samovrednotenje), nezadovoljene emocionalne potrebe, socialni in ekonomski dejavniki, poklicni in zapositveni dejavniki in nenazadnje kriminalna socializacija v zaporu.

Povratniki so v zavodih za prestajanje kazni zapora deležni posebne obravnave, glede na vrsto in stopnjo povratništva, povečini pa se kazen stopnjuje in zaostruje. Ker je povratništvo pomemben indikator, ki vpliva na občutek varnosti v družbi kot celoti, si je smiselno zastaviti vprašanje, kakšno bo sodelovanje s povratnikom, ki bi poleg zadoščenja žrtev njegovih kaznivih dejanj prineslo tudi večji občutek varnosti naši družbi – torej, kako povratništvo zmanjšati, omejiti, celo preprečiti?

Iluzorna misel? Z visoko verjetnostjo – morda.

Pa kljub vsemu se v društvu zavedamo, da brez ene same kaplje tudi morje nebi bilo takšno, kot je. Vsaka kaplja šteje. Vsak prispevek šteje. Vsaka misel in vsako dejanje šteje in je pomembno, še posebej če je iskreno, dobronamerno ter kot poprej rečeno – premišljeno.

Zavzemamo se za to, da bi se storilce kaznivih dejanj ne le kaznovalo, temveč tudi obravnavalo na način, ki išče dobro za vse vpletene v zgodbi. Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da je tudi storilec kaznivega dejanja nekoč bil otrok, ki je cukal mamo za krilo in iskal vzornika v očetu, družini, družbi, svetu. Kriminaliteta torej ni zgolj anomalija posameznika, temveč anomalija celotne družbe.

Le s skupnimi močmi in združenimi, usklajenimi interesi, bomo našli in ustvarili širšo dobrobit. Počasi, a vztrajno, korak za korakom in predvsem pred svojim pragom moramo počistiti smeti, preden se lahko posvetimo še sočloveku in mu, pa četudi z majhnim, skromnim, a iskrenim prispevkom pomagamo v smeri, da si bo znal pomagati sam. Na način, ki bo družbeno sprejemljiv in bo v zadovoljstvo ter ponos.

Sternad Maša, društvo Prestop

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s